• Kaj v resnici hranimo, ko jemo?

    Pri svojem delu se velikokrat srečam z ženskami, ki niso zadovoljne s svojim telesom in so vedno na takšni ali drugačni dieti. In nobena dieta ne zaleže, ker se kmalu vse skupaj vrne na stari tir. Naše telo je izredno občutljiv inštrument in točno pozna naše namene, naše skrite misli, predvsem pa reagira na naša čustva. na čustvenem področju imamo veliko pomešanega, zmešanega, zatrtega, potlačenega, nerazumljenega. Ker so nekatera čustva neprijetna, se od tam enostavno umaknemo, tako da tisti del ignoriramo. Ali pa se tam začne zgoščati energija, ko tja nekaj tlačimo in nalagamo. Telo nam na različne načine sporoča, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. O tem, kateri del telesa je povezan z določenimi čustvi sem že pisala v članku Oh, ta čustva! Tukaj pa o tem, kako so čustva povezana s hrano, ki jo izbiramo.

    Ste opazile, kako včasih pride želja po prav določeni vrsti hrane. To ni tista lakota, ki prihaja iz želodca, ampak prav želja po hrani, ki nima povezave s kosilom izpred nekaj ur. Velikokrat imamo željo po prav določeni vrsti hrane: nenehno bi jedle sladko. Ali čokolado. Nekatere se prenajedajo s posamezno vrsto hrane le določen čas: en teden je na vrsti sir, naslednji čokolada, nato bi jedle samo čips... Nobena od želja ni naključna. Kadar nas pestijo čustvene težave, ki jih ne razrešujemo, želje po hrani ostanejo nespremenjene. Ko se spremenijo čustvene težave, se spremeni tudi način in vrsta prehranjevanja.

    S čustvenimi težavami ne mislimo samo na globoke psihološke motnje, ki zahtevajo poglobljeno analizo, ampak popolnoma »normalna« psihološka stanja, kot je pomanjkanje veselja ali ljubezni. Čustvena neravnovesja, ki povzročajo željo po hrani lahko razdelimo v kategorije:

    • Stres, napetost, nelagodje, strah, nepotrpežljivost
    • Depresija, žalost
    • Utrujenost, pomanjkanje energije in volje
    • Nezadovoljene potrebe po zabavi, igri, sproščenosti in rekreaciji
    • Delovna izgorelost
    • Želja po ljubezni, spoštovanju, cenjenosti, romantiki ali spolni potešitvi
    • Želja, zamera, zagrenjenost, frustracije, ljubosumje
    • Občutek praznine, negotovosti, pomanjkanje ugodja

    Štiri čustva, ki so osnova čustvenega prehranjevanja so: strah, jeza, napetost in sram. Strah je izvorno čustveno stanje, ki povzroča še ostale tri. Jezne smo, kadar nas je strah, da bomo nekoga ali nekaj izgubili (četudi je to samo naš prav ali katero od prepričanj); napete smo, ker se bojimo zaupati; sram nas je, kadar se bojimo, da nismo dovolj dobre.

    Kadar si teh čustev ne priznamo ali ne dovolimo izraziti, jih potisnemo nekam vase, vendar to ne pomeni, da s tem izginejo. Z zanikanjem čustev pravzaprav naredimo več škode kot koristi in da bi jih utišale uporabljamo hrano, ki v telesu proizvaja kemikalije za sproščanje hormonov, ki izničijo ali prekrijejo čustva, ki jih želimo zanikati.

    Kadar si končno lahko priznamo, da s hrano hranimo zanikanje določenih čustev, je to kot bi se nam odvalil velik kamen od srca. In ko prepoznamo čustvo, ki smo ga hranile je veliko lažje prekiniti škodljiv prehranjevalni vzorec.

    Dr. Sarah Liebowitz, raziskovalna profesorica vedenjske nevrobiologije z Rockefellerjeve univerze je v svojih raziskavah odkrila povezanost med hrano in nevrotransmiterji v možganih, ki določajo naše počutje. Hipotalamus, hipofiza in nadledvična žleza so deli t. i. stresne osi, ki se aktivira ob stresnih situacijah. Evolucija človeka je daljša od 2000 let in takrat je človek potreboval stresne hormone, ki so se sproščali v prej omenjenih žlezah za preživetje. Danes so naša čustvena stanja vir stresa in zato posegamo po hrani, ki nam pomaga ta stres omiliti. Kot primer vzemimo hrano, ki je bogata z ogljikovimi hidrati in povzroča sproščanje neuropeptida Y imenovanega tudi kortizol, ki je eden glavnih stresnih hormonov. V naravi kortizol izkazuje številne učinke na organizem; vsi pomagajo k ponovni vzpostavitvi naravnega ravnovesja, ki ga je ogrozil stresni dejavnik. Kortizol zavira imunski odziv, saj zavira učinke citokinov, zavira pa tudi aktivacijo nekaterih imunskih celic. Njegova značilnost je, da zavira tudi izločanje hormonov, ki povzročajo njegovo lastno razgradnjo, kar je v stresni sitaciji za telo pomembno, da lahko pravilno reagira. S pretiranim vnosom hrane bogate z ogljikovimi hidrati pa se kortizol nenehno sprošča in s tem negativno vpliva na celotno telo, saj telo dobiva informacije, da je pod stresom.

    Ženske smo še posebej občutljive na čustvenem nivoju in svoja čustva tlačimo, namesto, da bi jih sproti izražale. In ta čustva torej sproščajo različne hormone, ki jih želimo uravnavati z vnosom hrane. Tako nam vrsta hrane lahko pove, katera čustva želimo uravnovesiti. Doreen Virtue je v svoji knjigi The Yo-Yo Diet Syndrome opisala povezavo med hrano in čustvi.

    Čustva in občutki, ki jih hranimo:

    Čokolada - Pomanjkanje ljubezni, občutka varnosti

    Hrustljave sladkarije - Jeza zaradi strahu pred izgubo, frustracije

    Sladoled - Depresije, težave v odnosih

    Čokoladne sladice - Želja po udobju, pomanjkanje objemov, občutek, da nihče ne skrbi za nas, občutek praznine, negotovost

    Hrustljava mastna hrana - Občutek notranje praznine, jeza, neizpolnjene želje

    Mlečni izdelki - Depresija, občutek, da nas nihče ne ljubi, želja po tem, da nekdo skrbi za nas

    Razno pecivo, pekovski izdelki - Občutek napetosti, ne znamo se sprostiti, življenje je prazno

    Sladkarije (bonboni) - Želimo se počutiti polne energije, občutek pregorelosti

    Gazirane pijače - Notranji stres, preveč je vsega, pomanjkanje spolne energije

    Mastna hrana - Nezadovoljstvo z določenimi področji življenja, negotovost, pomanjkanje samozavesti

    Pivo - Biti ljubljen, sprejet, strahovi povezani s tem

    Sir - Občutek izgorelosti, utrujenost, izžetost

    Kava - Zavračanje ali razočaranje povezano z delom, ki ga opravljamo

    Ocvrt krompirček - Pomanjkanje varnosti, negotovost, praznina

    Oreščki - Preveč stresa, premalo zabave

     

    Proteini povzročajo izločanje serotonina, hormona sreče. Kadar ga je v telesu premalo, imamo željo po ogljikovih hidratih, doživljamo hitre spremembe razpoloženja, smo razdražljivi, utrujeni, muči nas nespečnost in pomanjkanje libida.

    Pomanjkanje vitamina B skušamo nadomestiti s t.i. »junk food«.

    Pomanjkanje magnezija bomo skušali nadomestiti z večjimi količinami čokolade.

    Ko boš naslednjič dobila željo po določeni vrsti hrane, bodi pozorna na čustva, ki te v tistem trenutku preplavljajo. Nameni jim pozornost ter se vprašaj, zakaj jim ne dovoliš da se izrazijo. To je najbolj učinkovita dieta kar jih je. Sporoči, kaj opažaš, katere povezave si do sedaj že sama odkrila.

  • Si že našla svoj recept za sestavine, ki hranijo tvoja čustva? Zapiši in pomagaj drugim boginjam, da ozavestijo svoje vzorce.

    Moja najbolj ozaveščena povezava med hrano in čustvi je dolgočasje – kadar mi je dolgčas, iščem hrano, ki mi takrat da občutek, da počnem vsaj nekaj s čimer si zapolnim čas. Ko grem globlje pa pride na plano še marsikaj.