• (na sliki zgoraj  je levo moj lonec sreče, na sredini Elizabeth s svojim, zraven pa še ena cela družina)


    V teh prazničnih dneh sem si vzela čas zase, toda ohranila stik s svetom preko družabnih omrežij in interneta, ker je bil moj dragi prenosnik ves čas z menoj in priklopljen na svetovno mrežo, ki ji rečemo internet. Že od Božiča dalje so lepe misli, čestitke in želje deževale. Nasveti, kako postaviti cilje, kako manifestirati želje in novoletne zaobljube so polnile objave na vseh koncih.

    Potem pa nenadna sprememba. Že 2. Januarja so začeli padati naslovi o zaobljubah, ki se jih ne držimo, o tem, kako večina novoletnih zaobljub nikoli ni upoštevana. Kot bi nekdo zlil vedro mrzle vode na glavo. Kam je izginil ves optimizem? Utopljen v alkoholu najdaljše noči ali pozabljen ob prebolevanju mačka prvi dan novega leta? Ko pa sem videla objavo enega od prijateljev na FB, me je pa čisto stisnilo, saj je pisalo: »Za uresničitev novoletnih sklepov potrebujem 29 prostovoljcev. Obljubim, da ne bo treba nič delat. Rabim vas, samo za statistiko, da vam spodleti. Raziskave pravijo, da uspe samo 3 -7% zastavljenih novoletnih načrtov.«

    Ena slika pa je pritegnila mojo pozornost, saj se je pojavila na dveh koncih. In sicer prikazuje pisateljico Elizabeth Gilbert, ki drži v rokah velik steklen lonec. Še enkrat sem poiskala sliko in prebrala, kaj piše pod njo. Takoj sem šla v akcijo in poleg postelje na nočno omarico postavila okrasno vazo (na kateri se drugače tako ali tako nabira prah), listke ter pisalo. Ta vaza je od letos dalje moj srečni lonec (ang. Happiness Jar).

    V nadaljevanju pa preveden tekst Elizabeth Gilbert.

    »Kaj je lonec sreče? Najbolj enostavna stvar na svetu. Vzemite lonec (ali škatlo ali kakršnokoli posodo) in vsak dan, preden odidete spat, vzemite košček papirja ter zapišite najboljši, najsrečnejši trenutek tistega dne. Tudi, če imate slab dan, saj je tudi v slabem dnevu en trenutek najboljši del tistega dneva.

    Ta košček papirja vržete v lonec. Skozi celo leto imate tako svoj arhiv sreče.

    Na slab dan potegnem pest papirčkov iz kozarca in se spomnim tistih najboljših trenutkov, ki bi ostali pozabljeni, če si jih ne bi zapisala.To prakso izvajam že leta in jo obožujem.

    Če bi moja hiša kdaj gorela, je to tisti materialni predmet, ki bi ga pograbila, preden bi stekla skozi vrata...kajti kaj je v tem loncu? To je tisto, kar predstavlja smisel tega življenja.

    Čez leta me je moj srečni lonec marsičesa naučil. Kar me nenehno navdušuje je tisto, kar konča vsak dan v loncu konec vsakega dne. To niso veliki dosežki ali neverjetni dogodki – ponavadi le drobne stvari, trenutki zavedanja..., ko stopiš iz hiše proti avtu in nate posije sončni žarek in v tistem trenutku začutiš hvaležnost, ker si živ. In pomisliš: Da, to je to.

    Ponavadi je nekaj tako majhnega – in tako velikega.

    Vem, da vas je mnogo pričelo s to prakso – in z veseljem gledam slike vaših loncev sreče ter poslušam vaše zgodbe. Všeč mi je zgodba ženske, ki je lonec postavila na sredino jedilne mize in vanj mečejo svoje trenutke tudi njeni otroci – kakšna čudovita družinska navada! In všeč mi je ženska, ki mi je včeraj pisala, da je za njo težko leto, vendar bo danes na zadnji dan v letu prebrala vse listke, ki jo bodo spomnili, da je bil kljub težkemu položaju vsak dan en dober trenutek.«

    In vabim te, da storiš enako. Pa ne zato, ker moraš, ampak, ker pozabimo, kako veliko lahko dosežemo, koliko dobrih tenutkov se zgodi v našem življenju. In, ker boš manj obremenjena, česa vse nisi storila in moraš zato narediti novoletno zaobljubo, da boš to spremenila, izboljšala, začela... kajti to v resnici so novoletne zaobljube – vse tiste reči s katerimi v bistvu nismo zadovoljni pa nimamo prave volje, da bi jih spremenili. In potem iščemo mejnike, ki nam bodo to pomagali spremeniti. A najprej je potrebno spremeniti način razmišljanja. Se osredotočiti na tiste dobre, pozitivne trenutke, ki te bodo odpeljali k drugačnemu načinu razmišljanja.

    In ne trudi se iskati popolnega lonca, škatle ali kozarca. Nekje v omari ga že imaš. Stoji tam in čaka na tvoje srečne trenutke. Vstani takoj sedaj, ga poišči in postavi poleg postelje. Okrasila ga boš jutri ali pojutrišnjem. Lahko ga tudi zamenjaš, pomembno je da začneš ZDAJ. Tudi, če je novo leto že mimo tudi, če ta zapis bereš avgusta. Ni pomembno. Pomembno je, da je že danes en čudovit trenutek lahko spravljen in ohranjen.

  • 1 comment

    […] so do mene prišla tale navodila za kozarec sreče, Elizabeth Gilbert. Hvala Manca Razboršek, da si me […]

    Reply