• Obišči spletno stran najbolj ženstvene akademije za sodobne Ženske! Posebne ugodnosti za vpis do 9.9.2017

    Preberi in poglej

    Vpis v 4. generacijo AYAkademije september 2017

    Vpis v 4. generacijo AYAkademije september 2017

    Obišči spletno stran najbolj ženstvene akademije za sodobne Ženske! Posebne ugodnosti za vpis do 9.9.2017

    Preberi in poglej

  • Temne kleti in duhovi preteklosti

  • Večino časa se izogibamo pravemu potovanju vase. Kaj, če tam ne bomo našli ničesar? Kaj, če bomo našli nekaj, kar je tako grozno, da se s tem ne bomo mogli soočiti? In potem živimo v iluziji, da zmoremo imeti vse pod kontrolo. Če bomo dovolj razmišljali in analizirali in s tem ohranjali stvari tam, kjer naj bi bile, se bomo počutili bolj varne. Če pa bomo zraven poskrbeli še, da bodo z nami vsi zadovoljni in bomo zadostili njihovim pričakovanjem, potem nam v življenju nič ne more iti narobe. Ali pač? In če bomo dovolj trdo delali, potem si bomo zaslužili, da nas ljubijo in sprejemajo. Le dovolj se je treba potruditi, da upravičimo svoj obstoj. In svojo vrednost.

    In vendar nič ne more biti dlje od resnice. Bolj kot skrbimo za svet okoli nas, dlje se odmikamo od samih sebe. Toliko energije in časa porabimo za potrebe drugih, da naše lastne potrebe ostanejo nezadovoljene. In praznino, ki ob tem nastaja, čustva in občutke, ki kličejo po pozornosti skušamo utišati tako, da jih zapremo globoko v klet. Kjer jih nihče ne sliši. Niti mi sami. Ne hodimo v klet, razen, ko vanjo zabrišemo novo čustvo, ki bi nam pokvarilo naš svet, ki se ga tako trudimo imeti pod nadzorom.

    Toda čustva in občutki v kleti imajo za nas pomembno sporočilo. In njihova naloga je, da nam ga predajo. Enkrat. In dokler ga ne predajo, ne smejo stran. Ostajajo, šepetajo, kličejo in kričijo v kleti našega nezavednega. Ne glede na to, kako se trudimo, da bi se zamotili z zunanjim hrupom, kupovali in nabirali "stvari", se zamotili z delom, otroci, partnerjem, učenjem, hrano… Nekje v kotičku našega uma se zavedamo, da bo nekoč napočil čas, ko se bomo morali soočiti s tem, kar skrivamo v kleti. Da bodo glasovi in kričanje postali nevzdržni. In tega nas je strah. Kaj strah, groza nas je tega, kaj vse bomo našli tam. In odlašamo. Ne še zdaj. Nisem še pripravljen-a. Nimam časa. Saj mi še kar gre tale kontrola življenja. Saj še ni tako hudo. Ne boli še dovolj.

    In, kar je najhujše od vsega je, da vemo, da ne bomo zmogli sami. In to jemljemo kot dokaz, da nismo dovolj dobri. Da stvari vseeno nimamo dovolj pod kontrolo. Ker potem bodo drugi videli vse naše sence, vse tisto, kar smo se toliko časa trudili skrivati v kleti. In potem bodo videli, da res nismo vredni, da si ne zaslužimo, da smo grdo delali s svojimi čustvi in občutki. Ker nismo znali drugače. Ker nas ni nihče poučil in nam povedal, da imajo čustva in občutki za nas sporočilo. Da vsa morda niso niti naša, ampak so podedovana od staršev, starih staršev, generacij pred nami.

    Potovanje vase zahteva, da se spustimo v klet, da odpremo omare z okostnjaki in priznamo svoje sence. Jim dovolimo, da nam predajo sporočila, ki nam jih prinašajo. Konkretno povedano - da čustva, zaradi katerih mislimo, da smo ranljivi postanejo naša moč. Da sprejmemo lekcije in svojo energijo pripeljemo nazaj v telo, v tukaj in zdaj, odkrijemo, kakšni zakladi se pravzaprav skrivajo globoko v nas. Da klet spremenimo v čudovito telovadnico, kjer si krepimo svoje čustvene mišice, v igrišče, kjer se igramo s svojimi občutki, v prostor, v katerega povabimo vse dele sebe in naredimo zabavo lastne celostnosti.

    Ko posije sonce, ko v kleti prižgemo luč, se šele pokaže vse, kar smo tja shranjevali dooolga leta. Vsa šara, tudi tisto, kar smo že pozabili. In ja najprej izgleda grozno. In najprej pomisliš: to se ne da pospraviti, prehudo je. Toda brez strahu! Na to potovanje vase, pospravljanje kleti ne rabiš iti sam-a. Lahko grem s tabo. Pomagala sem pospraviti že več sto kleti in vem, kakšni zakladi se skrivajo v njih. Uživam, ko jih pomagam odkrivati. Zaklade lahko obdržiš in… pst!... vse tvoje skrivnosti so pri meni na varnem ;)