• Ženski možgani in hormoni

  • Znanost se s svetlobno hitrostjo približuje ugotovitvam, ki podpirajo duhovne teorije. Louann Brizendine je ameriška psihiatrinja, ki je svoje raziskovanje posvetila temu, kako hormoni uravnavajo ženske možgane. Je ustanoviteljica Ženske klinike za hormone in razpoloženja na University of California in je leta 2006 svoje ugotovitve podala v knjigi The Female brain. Spodaj je kratek prevod iz uvoda.

  • Kar smo ugotovili je, da so ženski možgani tako močno pod vplivom hormonov, da njihov vpliv določa realnost, ki jo doživljajo ženske. Oblikujejo ženske vrednote in hotenja, ter ji na dnevni bazi sporočajo, kaj je tisti dan pomembno. Njihovo prisotnost je čutiti na vsaki stopnji življenja od rojstva dalje. Vsako hormonsko stanje - otroštvo, puberteta, materinstvo in menopavza - deluje kot gnojilo za različne nevrološke povezave, ki so odgovorne za razmišljanje, čustva ter interese. Zaradi fluktuacije hormonov, ki se prične pri treh mesecih in traja do konca menopavze, nevrološka realnost žensk ni tako konstantna kot je to pri moških. Moški so kot gora, ki jo skozi milijone gladijo ledeniki, veter ter tektonske spremembe v globinah zemlje, medtem ko so ženske kot vreme - hitro spremenljivo in nepredvidljivo. ... Nova znanost o možganih je temeljito spremenila naš pogled na osnovne nevrološke razlike med moškimi in ženskami. Znanstveniki so dokumentirali neverjeten razpon strukturnih, kemičnih, genetskih, hormonskih in funkcionalnih razlik v možganih. Ugotovili smo, da je možgansko zaznavanje stresa in konflikta drugačno za moške kot za ženske. Uporabljajo drugačne nevronske povezave za reševanje problemov, drugače procesirajo govor, izkušnje in shranjujejo čustva. Ženske si zlahka zapomnijo vse podrobnosti prvega zmenka in pomembnih dogodkov medtem, ko se moški komaj spominjajo, da se je kaj od tega zgodilo. Struktura možganov in kemija sta odgovorna, da je temu tako. ... Možgani in njihovo delovanje so posledica genetike, ki so jo oblikovale evolucija, biologija in kultura. Brez tega zavedanja bi biologija lahko postala naša usoda in proti njej bi bili brez moči. Biologija predstavlja osnovo za našo osebnost ter vedenjske preference. Toda, če v imenu svobodne volje skušamo zanikati vpliv biologije na možgane, se borimo proti svoji lastni naravi. Možgani niso nič drugega kot nadarjen učni stroj. Nič ni dokončno definirano. Biologija ima močan vpliv, toda ne fiksira naše realnosti. Spremenimo lahko svojo realnost, uporabimo lastno inteligenco in odločnost, da spodbujamo ali spreminjamo učinke hormonov na možgane, s tem pa spreminjamo vedenje, realnost, kreativnost in lastno usodo.

    Louann Brizendine, MD

  • Še nekaj povzetkov iz knjige ...

    Moški in ženski možgani se med seboj razlikujejo zaradi enega samega kromosoma - ta je pri ženskah xx, pri moških pa xy in to vpliva na to, kako so možgani strukturirani. V prvih 18 tednih nosečnosti se ženski možgani razvijejo z drugačnimi nevronskimi povezavami kot moški. Te spremembe sproži hormon testosteron, ki se sproži v osmem tednu nosečnosti. Do takrat so možgani ženski. Zaradi testosterona pa se v moških možganih začne razvijati center za agresijo in spolnost. Pri ženskah se veliko bolj razvijejo centri za komunikacijo, opazovanje in čustvovanje. Deklice se tako že rodijo z željo po čustvenem izražanju. Svojo realnost zato oblikujejo skozi komunikacijo z drugimi, svojo vrednost pa gradijo na povratni informaciji, ki jo dobijo iz okolja, predvsem drugih ljudi. Majhne deklice zato ne prenesejo obrazov, ki ne kažejo čustev, brezizrazni obraz interpretirajo v smislu, da nečesa niso naredile prav in bodo naredile vse, da dobijo kakršenkoli odziv. Del možganov, ki je odgovoren za opazovanje z obrazov razbira čustva in prilagaja vedenje. Zato je kakršnokoli čustvo boljše od brezizraznosti.

    Ker je center za komunikacijo večji pri deklicah, so veliko bolj sposobne zaznavati čustva tudi skozi govor. Deklice zaznajo vsako spremembo v glasu osebe, ki jo slišijo, ker med nosečnostjo njihovi možgani niso doživeli testosteronskega naliva. Moški možgani te sposobnosti enostavno nimajo. Izredna pozornost, ki jo zahtevajo deklice - da se jih posluša in gleda - prispevajo k oblikovanju samozavesti in lastne vrednosti. Ko imajo pozornost in odziv so ok, kadar tega ni, se v njihovih možganih ustvarja negativna samopodoba in prizadevanje za kakršnokoli potrditev. Zaradi svoje zmožnosti opazovanja in branja emocij, deklice v zgodnji fazi odraščanja praktično prekopirajo materino čustveno doživljanje in živčni sistem ter na ta način vzpostavijo sliko realnosti, ki jih spremlja preostanek življenja. Pri deklicah je to obdobje t.i. Infantilne pubertete in traja od rojstva do drugega leta in pol.

    Zakaj je temu tako? Naši možgani so se razvijali dolga tisočletja in sposobnost branja obrazov ter emocij ženskam omogoča, da berejo potrebe ljudi okoli sebe - kaj potrebuje otrok, ki še ne zna govoriti, kaj bo naredil alfa samec in kakšen je namen tujca, ki pride mimo jame. S tem je omogočeno preživetje. Ženske skrbijo za harmonijo znotraj skupnosti, to pa je mogoče le, če znajo pravilno oceniti kaj ljudje znotraj te skupnosti potrebujejo oziroma kako čustvujejo. In to je glavna prioriteta ženskih možganov. Ohraniti skupnost. V zadnjih sto letih so se stvari sicer drastično spremenile, toda biologija možganov temu še ni sledila.

    Fantki na drugi strani niso zaineresirani za povezovanje, ampak raziskujejo okolico, se osredotočajo na predmete in niso pripravljeni deliti svojih stvari. Interakcije z drugimi jih ne zanimajo v tolikšni meri, v otroški dobi pa razvijajo osebno moč, obrambo, socialni status in fizične sposobnosti. Tisto, kar jim bo v odrasli dobi pomagalao, da bodo preživeli v divjini, na lovu za hrano in v obrambi skupnosti pred zunanjimi vsiljivci. Moški so v povprečju dvajstekrat bolj agresivni od žensk, ker se njihov center za agresijo pod vplivom testosterona v maternici razvije prav na račun centra za komunikacijo in emocije.

    Naši kamenodobni možgani se še vedno obnašajo kot da živimo v džungli. Evolucija deluje prepočasi, da bi se naša biologija spremenila v le nekaj tisoč letih (pustimo tokrat vse druge teorije o izvoru človeške rase ob strani) in možgani delajo tisto, kar najbolje znajo. Zato je razumevanje in sprejemanje še najboljši način, da možgane uporabimo v novodobni betonski džungli in preživimo ... kot ženske.

    Za konec pa samo še tolažilni stavek: hormonsko ravnovesje se z začetkom menstruacije spreminja iz tedna v teden in na dnevni bazi. Tako hormoni vplivajo na naše počutje, razmišljanje in tisto, kar nam je pomembno. Zato spodaj slikica, ki naj bo v tolažbo in uteho, nikakor pa ne izgovor ;)